5. dan (14.7.2010)

V petem dnevu albanske dogodivščine naju je pot popeljala iz Vlore preko najlepšega dela albanske obale do dopustniškega mesta Saranda. Prevozila sva 135km.

Cesta se nekaj km po Vlori začne strmo vzpenjati preko prelaza, ki odpre čudovit razgled na morje

Naletiva tudi na naravno znamenitost v narodnem parku Llogora - drevo v obliki orla na albanski zastavi, vendar se ne moreva zediniti, ali res vidiva podobnost. Presodite sami.

Prelep razgled naju je tako premamil, da sva se odločila, da se podava po makadamski poti do plaže, kjer je na kilometrskem odseku vsega skupaj okoli 20 ljudi. Fantastično. Edino, kar ponovno skazi podobo, je nekaj smeti na obali. Morje pa je kristalno čisto in odtehta. Nikjer nobenih alg, vidiš do tal ...

Nekaj km naprej se odločiva za kosilo v restavraciji z razgledom na morje. Hrana v Albaniji je dobra, za moj okus le malce preveč slana in začinjena. Prevladuje razna zelenjava, le oliv se oba otepava, ker jih povsod rinejo zraven. Do Sarande sicer ni veliko km, a ker cesta konstantno zavija, se pot vleče, meni pa je od tega ratalo še slabo in sem komaj čakala, da prideva do Sarande. Po poti ponovno kupi smeti, nekateri tudi gorijo. Še ena posebnost Albanije so neoznačeni ležeči policaji (brez barvnih oznak) - velikokrat sva na njih naletela z visoko hitrostjo, ker jih nisva niti opazila. Matija je dosti preklinjal. Nekje pa te presenetijo debele vrvi, ki služijo istemu namenu.

Prispeva v hotel Palma, ki ima pregled nad celotnim zalivom in s tem mestom Saranda. Poleg je tudi pristanišče, v katerega plujejo ladje z otoka Krf (tam je tudi letališče). V hotelu je bila tabla swimming pool, kar naju je malo presenetilo. Ko sva stopila na balkon, je bila slika bolj popolna.

Ni presenetljivo, če na bencinski črpalki naletiš na napis, da bencina ter dizla ni.

Saranda je vse drugo kot to, kar sem si predstavljala. Je najbolj turistično mesto, precej pozidano s hoteli in apartmaji, vendar smrdi, voda v morju ima vonj po kanalizaciji, tako da sva po treh minutah kopanja raje zbežala ven in se temeljito umila v hotelu. Temu mestu se lahko izognete, saj ni nič posebnega. Zvečer sva si na balkonu privoščila še malo avtohtonega albanskega in kosovskega piva. Spet je bilo polno komarjev, tako kot povsod drugje, a na vprašanje hotelirjev, če so, sem vedno dobila odgovor, da jih ni :) Edino, kar mi je tukaj všeč, je sprehajalna pot ob morju, ki zvečer služi kot promenada in prostor za prodajanje spominkov, koruze, sladoleda itd.