sreda, 30. november 2011

1. dan (10.7.2010)

V Albanijo sva prispela iz Črne Gore (Podgorica proti Shkodri oz. Skadru). V Podgorici in naprej ni bilo zaslediti kakšnih cestnih oznak za Albanijo. Če ne bi imela navigacije, bi se v mestu zlahka zgubila. Tik pred mejo se cesta precej poslabša, po meji pa je proti kraju Shkodra najslabša cesta v Albaniji. Julija 2010, ko sva se po njej vozila, je bilo opaziti, da se gradi nova cesta, vendar pa gre to precej počasi. Od Shkodre naprej se ceste solidne. Že tukaj me je šokirala grozna vročina, skos nažiga sonce. Brez klime v avtu mora biti obupno ...

Prvi dan sva se ustavila v mestu Shkodra na severu Albanije in prespala v hotelu Rozafa v središču mesta. Tega hotela nikomur ne priporočam. Gre za socialistični hotel brez klime, ponoči je blazno vroče, ogromno komarjev, zastarele kopalnice, obupne vzmetnice, zvoki iz bližnje džamije, večerni oz. nočni koncerti ... Če vas te stvari ne motijo oz. ne boste tam sredi najhujše vročine, je dobra stran hotela, da je v središču mesta in da je precej poceni - za eno nočitev v dvoposteljni sobi s kopalnico sva odštela le 25€. Na recepciji govorijo tudi angleško (no, odvisno, kdo dela - npr. zvečer ja, zjutraj več ne, tako da izkoristite, ko naletite na osebo, ki govori angleško). Nama sicer dogovarjanje ni delalo težav, saj govorim osnove albanskega jezika.

Ker sva v mesto prispela v soboto zvečer, banke in menjalnice niso obratovale. Sicer sva vseeno iskala, če je kje kaj odprtega, pa nama je en moški sredi ulice začel mahati s šopom denarja. Denar sva rabila (v Sloveniji albanske denarne valute LEK ni možno niti naročiti), zato sva šla do njega in po prvotni ponudbi 6000 LEK za 50€ uspela zbarantati na 6600 LEK, kar je precej solidno. Aja, nekje sem zasledila, da za vstop v Albanijo plačaš 10€ na osebo, vendar midva nisva plačala nič ...

Samo mesto ni nič posebnega, ima nek predel, kot je npr. Čopova, kjer je ogromno enih majhnih trgovinic in lokalov. V mestu je za pogledat predvsem ena džamija ter pa grad Rozafa, ki se nahaja nekaj km izven mesta. Grad je res ogromen in ponuja fantastičen razgled v vse smeri.

Zvečer sva si v enem izmed lokalov ogledala tekmo svetovnega prvenstva v nogometu. Bila sem edina ženska, vendar se domačinom ni zdelo čudno. Verjetno so navajeni turistov. Tudi sama sva srečala nekaj parov, ki so potovali po Albaniji.

Ni komentarjev:

Objavite komentar